-
1341
Povzdig Celjskih grofov
V začetku 14.st. so postali habsburški vazali, pred povzdigom v grofe (začeli imenovati po Celju) leta 1341 so se imenovali Žovneški gospodje. -
Period: 1341 to 1456
Celjski grofje
-
Period: 1408 to 1559
Vpadi osmanskih Turkov na slovenska tla
Turški vpadi, nekateri večji nekateri manjši so ogrožali slovenska tla dolgo let z vmesnimi krajšimi oz. daljšimi obdobji miru. -
1436
Vzpon Celjskih grofov
Sigismund Luksemburški je Hermanovega naslednika Friderika II. povišal v državnega kneza, celjska ozemlja pa v kneževino. Zdaj so bili Celjski grofje enakopravni Habsburžanom. -
1443
Vojna med Habsburžani in Celjskimi
Vojna se konča s poravnavo. Celjski so lahko obdržali svoj knežji naslov, izgubili pa so svojo deželo. Sklenjena je bila tudi dedna pogodba, s katero v primeru izumrtja ene družine druga deduje njeno dediščino. -
1456
Konec Celjskih grofov
Ladislav Hunyadi izvede atentat nad Ulrikom II., ker se je vmešaval v boj za skrbništvo nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom. S tem se je končala rodbina Celjakih. -
1515
Vseslovenski kmečki upor
Obsegal je Kranjsko, Štajersko, Koroško in del Goriške. Kmetje so nasprotovali fevdalnemu sistemu in bili so v slabem položaju. -
1550
Prvi slovenski knjigi
Primož Trubar izda knjigi v slovenščini Katekizem in Abecednik. Začne se slovenski knjižni jezik. -
1564
Oblikovanje Notranjeavstrijske dežele; Vojna krajina
Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška. Namen je bil zagotoviti učinkovito protiturško obrambo. Vodil jo je Karel II. Habsburški. Glavno mesto je bil Gradec potem pa Dunaj. Obrambni pas vzdolž turške meje se je izoblikoval v Vojno krajino. Bila je na področju Slavonije, Dalmacije in Hrvaške. -
1573
Slovensko-Hrvaški kmečki upor
Bil na območju Štajerske, del Kranjske in Hrvaškega Zagorja. Uporniki so zahtevali svojo kmečko državo pod cesarjem, vzpostavitev cesarskega namestništva, svobodno trgovanje in da bi kmetje sodelovali pri pobiranju davkov. Upor sta vodila Matija Gubec in Ilija Gregorić. -
1578
Bruška verska pomiritev
Karel II. je bil vladar notranjeavstrijskih dežel. Plemiči so lahko svobodno izbirali vero. -
Prenova verskega življenja
Pu ukrepih Trindetinskega koncila, ustanovitev jezuitskega reda v Ljubljani. -
Ukrepi Ferdinanda II.
Prepoved protestantskega bogoslužja in šol, 1599 izgon protestantskih meščanov, 1628 izgon protestantskih plemičev na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. -
Tolminski upor
Na območju Goriške, del Kranjske. Uporniki so zahtevali staro pravdo.