Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci

Nastajanje mest na slovenskem ozemlju

Period: 1000 to 1400

zaradi širjenja obrti in trgovine ter razvoja denarnega gospodarstva so se na naših tleh med 11. in 15. stoletjem razvijala mesta

Romanski slog gradnje

Period: 1050 to 1200

vhodi in okna so polkrožni

gotski slog gradnje

Period: 1150 to 1500

vhodi in okna so zašiljeni

Otokar II. Premysl premagan

1287

Rudolf Habsburški je želel pridobiti ozemlje na štajarskem in koroškem, kjer ima ozemlje Otokar in ga premaga.

Gospodje Žovneški postanejo Habsburški vazali

1308

Ko postanejo Habsburški vazali, gospodje Žovneški stopijo v krog Višjega plemstva. Svoje ime so dobili po gradu Žovnek

Gospodje Žovneški povzdignjeni v Celjske grofe

1341

svoj sedež prestavijo v Celje, ki so ga podedovali po Vovbržanih

bitka pri Nikopolju

1396

Herman II. v bitki reši življenje ogrskemu kralju in kasmejšemu cesarju SRC Sigismundu Luksemburškemu. Sigismund se poroči s Hermanovo hčerjo. Celjski so rodbinsko povezani s cesarjem SRC

Turki prvič na slovenskem ozemlju

1408

Prvič napadejo na območju Metlike. Napadi imajo v tem času (1408-1415) le roparski pomen

Friderik II. povzdignjen v državnega kneza

1436

cesar SRC, Sigismund Luksemburški, je sina Hermana II tako izenačil s habsburžani, kar je vodilo v vojno

Konec vojne med celjskimi in Habsburžani s poravnavo

1443

v poravnavi se dogovorijo da lahko celjski ostanejo deželni knezi, ne pa več državni. S tem so ponovno podrejeni Habsburžanom. Poleg tega sklenejo dedno pogodbo

Turki osvojijo Carigrad

1453

s tem se konča ZRC, tu nastane močna turška država

Atentat na Ulrika II.

1456

Ulrik II., sin Friderika II., se je umešal v boj za lastništvo nad mladoletnim Ogrskim kraljem, zato ga v Beogradu ubije Ladislav Hunyadi

Ustanovitev Ljubljanske škofije

1461

Ljubljana postane svoje cerkveno središče

Močni in številni Turški vpadi

Period: 1469 to 1483

v tem obdobju so bili turški vpadi na današnje slovensko ozemlje pogosti. Bili so hitri, dobro organizirani in nepričakovani, zato jih ni bilo mogoče odbiti z vojsko. Bilo je tudi po več napadov letno, usmerili pa so se v eno ali več dežel

Koroški kmečki upor

1478

V uporo sose kmetom pridružili še rudarji, podeželski obrtniki, fužinarji in meščani. Vzrok je bil nezaščitenost pred turki in nasprotovanje zvišanju dajatev. Upor so zatrli Turki. Vodje upora so pobili, upornikom pa so zvižali dajatve.

Manjši ropaski Turški vpadi

Period: 1491 to 1498

v tem obdobju so turški napadi manjši in redkejši. Najbolj prizadanejo jug Štajerske (Celje). So predvsem roparski.

Judje so izgnani iz mest v notranjosti

1500

Krščanska vera prepoveduje posojanje denarja, ker pa so se judje ukvarjali s posojanjem denarja in so zahtevali velike obresti, so bili zasovraženi, zato so jih okrog leta 1500 izgnali iz mest v notranjosti

Gorica preide v roke Habsburžanom

1500

PO izumrtju rodbine Goriških grofov je vsa njihova posest prešla v roke Habsburžanov

Vseslovenski kmečki upor

1515

Upor je obsegal Kranjsko, Koroško in Štajersko. Vzrok za upor je il slabšanje položaja kmetov in beneško-avstrijske vojne. Nasprotovali so fevdalnemu sistemu. Po 5 mesecih so plemiči upor zatrli.

Širjenje Reformacije na Slovensko

1520

K nam se širi prek humanizma iz tujine. Širijo jo študentje, trgovci, rudarji in člani humanističnega krožka Petra Bonoma

največji obseg turške države

Period: 1520 to 1560

v tem času je sultan Sulejman veličastni; obseg: S Afrika, mala Azija, balkan

Sulejman Veličastni

Period: 1522 to 1540

V času sultana Sulejmana veličastnega so pogosti plenilski napadi. Sulejman veličastni ima osvajalne težnje, njegov cilj je Notranjska, dolenjska in kras. Po letu 1540 so napadi redki

Bitka pri Mohaču

1526

Turki premagajo Ogre in se razširijo na velik del ogrske

Turki zadnjič na Kranjskem

1540

po letu 1600 so včasih še na ogrskem, v prekmurju, a ne več na kranjskem

Tridentinski koncil

1545

Rimokatoliki se dogovarjajo kako prenoviti svojo cerkev

Primož Trubar se odpove katoliški veri

1548

Trubar je glavna osebnost slovenske reformacije. Ko se odpove katoliški veri, ga začnejo preganjati in mora zapustiti kranjsko

Abecednik in Katekizem

1550

Trubar je napisal prvi knjigi v slovenskem jeziku

Augsburški vrski mir

1555

Verska svobopda v smislu čigar dežela tega vera ( plemiči se odločijo za vero, ki bo v njihovideželi)

Cerkovna Ordninga

1564

V tej knjigi Trubar zapiše temelje protestantizma na Kranjskem: Slovenščina naj bi bila jezik cerkvenih obredov in verskega nauka, Šole naj bi bile dostopne vsem, ne glede na spol in družbeni status, pouk pa naj bi potekal v slovenščini.

Oblikovanje notranjeavstrijske dežele

1564

Habsburžani združijo Kranjsko, Koroško in Štajersko (od l. 1500 tudi Goriško) v skupno deželo, ki jo vodi Karel II habsburški. Glavno mesto je bil Gradec. Namen je bil učinkovita protiturška obramba. Izoblikovala se je tudi vojna krajna v Slavoniji, dalmaciji.

Hrvaško-Slovenski kmečki upor

1573

Obsegal je Štajersko, del kranjske in Hrvaško ZAgorje. Začne se kot krajevni upor proti fevdalcu, ki jih je zlorabljal. Na čelu sta bila Matija gubec in Ilja Gregorčić. Bil je bolje organiziran kot prejšnji. ZAhtevali so svojo državo, cesarsko namestništvo v zagrebu, svobodno trgovanje in sodelovanje pri pobiranju davkov. Premaga jih plemiška vojska, po uporu pa se pritisk zemljiških gospodov le še poveča.

Bruška verska pomiritev

1578

Karel II. zagotovi plemstu notranjeavstrijskih dežel in meščanom deželnih mest svobodo bogoslužja. S tem je višek protestantizma na slovenskem.

Bitka pri Sisku

1591

Habsburžani premagajo Turke, njihovi vpadu se umirijo

Ustanovitev Jezuitskega cerkvenega reda v Ljubljani

1596

Njihov cilj je izobraževanje. Izobražujejo meščane, plemiče in kmete.

Izgon protestantskega meščanstva

1599

Ferdinand II. ( deželni kenz notranje avstrije) je po turški nevarnosti začel preganjati reformacijo v notranji avstriji

Začetek Baroka

1600

v umetnosti se kaže absolutizem, zgradbe so veličastne in okrašene

izgon protestantskega plemstva

1628

Ferdinand II. izžene protestantsko plemstvo iz Kranjske, Štajerske in Koroške. Ševedno so lahko na Goriškem. Uvedel je tudi verske komisije pod vodstvom Tomaža Hrena, ki preganjajo protestante

Tolminski kmečki upor

1713

obsegal je gorico in del kranjske. Vzrok za upor je bil izsiljevalski načinpoobiranja davkov. Zahtevajo staro pravdo. Upor sa zadušili s četami iz vojne krajne.